Politika varstva potrošnikov je zbir različnih ukrepov, s katerimi želijo država in drugi nosilci gospodarske politike izboljšati položaj potrošnika. Ker je politika varstva potrošnikov del gospodarske politike, je bil in je še njen razvoj tesno povezan z gospodarsko razvitostjo posamezne države.

Ideja o varstvu potrošnikov se je rodila v ZDA v začetku 7o. let, od tam pa se je razširila po vsem svetu. Leta 1986 so bile sprejete »Smernice Združenih narodov za varstvo potrošnikov«, ki so podlaga vseh kasnejših zakonskih aktov, tudi v Evropi (sedem direktiv Sveta Evrope, 1985-1999) z namenom doseči visoko raven varstva potrošnikov. Direktive, ki predstavljajo le posredno pravo, so zaveza članic, da njihovo vsebino vnesejo v nacionalne pravne rede. Tudi Slovenija je s pristopom zavezala prevzeti evropsko potrošniško pravo in takšno ureditev opredelila v Nacionalnem programu varstva potrošnikov Slovenije 2001 – 2005 ter zapisala v Zakonu o varstvu potrošnikov. Iz teh dokumentov sledi :
= daje država dolžnavarovati interese potrošnikov na vseh področjih, kjer so le-ti lahko ogroženi, predvsem je dolžna varovati njihovo zdravje, varnost in ekonomske interese
= da mora zaradi učinkovitega varstva potrošnikov na tem področju skrbeti tudi za temeljne pravice potrošnikov, ki zagotavljajo potrošnikom enakovrednejši položaj nasproti ponudnikom blaga in storitev.

Vladno politiko varstva potrošnikov izvaja Urad RS za varstvo potrošnikov. Potrošniki v Sloveniji imajo zlasti naslednje pravice :
* pravico do obveščenosti
* pravico do zastopanosti
* pravico do organiziranosti za varstvo svojih pravic
* pravico do varstva zdravja in do varnosti
* pravico do varstva ekonomskih interesov
* pravico do sodnega varstva
* pravico do dostopa do temeljnih javnih služb
* pravico do zmerne porabe
*pravico do varstva osebnih podatkov

Žal se jih naši potrošniki vse premalo zavedajo.

Politika varstva potrošnikov se vseh državah opira na delovanje nevladnih organizacij potrošnikov, ki izvajajo 'operativni' del : svetovanje in informiranje potrošnikov, pomoč pri uveljavljanju pravic. Ta dejavnost se izvaja kot javna služba. Država se je zavezala, da bo s proračunom zagotavljala finančna sredstva za njihovo nemoteno izvajanje. Žal temu zadnja leta ni tako. Potrošniške organizacije so nevladne, neodvisne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo potrošniki zaradi varstva svojih pravic.

Poslanstvo potrošniške organizacije je :
* varstvo interesov potrošnikov
* obravnavati in zavzemati stališča do pomembnih vprašanj, ki vplivajo na položaj občana-potrošnika
* nuditi strokovno pomoč pri oblikovanju in izražanju interesov tistih skupin potrošnikov, ki tega sami ne zmorejo
* zahtevati celovito zakonsko ureditev varstva potrošnikov
* zastopati potrošnike pri uveljavljanju njihovi pravic
* informirati in osveščati potrošnike
* izdaja informativnega gradiva

Kot iz vsega povedanega sledi, lahko hitro ugotovimo, da je področje varstva potrošnikov izrazito široko področje in se dejansko dotika vseh družbenih vej, razen obrambe in zunanje politike. Z visoko ravnjo zaščite potrošnika, ki še vedno velja za najšibkejšega udeleženca na trgu, država lahko upliva na kvaliteto življena svojih občanov. Raven varstva potrošnikov je pomemben kazalec razvoja družbe.