Sprehod med rudarskimi svetilkami in opremo

Ohranjeni rudarski objekt Rudnika Zagorje je te dni ponovno oživel, saj so člani Rudarskega muzejskega in etnološkega društva SREČNO ZAGORJE v Oljnem rovu pripravili razstavo  rudarskih svetilk in opreme. S kratkim kulturnim programom, ki so ga prisrčno izvedli naši najmlajši člani društva, smo svečano in hkrati malo nagajivo odprli zelo zanimivo in bogato razstavo zbiratelja, Zagorjana, upokojenega rudarja Mirana Razpotnika.

Ob prihodu so se obiskovalci morali vpisati v knjigo ogledov razstave in prevzeti čelado ter evidenčno markico, tako kot so to delali rudarji ob vstopu v jamo.

V uvodnem pozdravu je predsednica društva Maja Malovrh Repovž pozdravila predstavnike občine Zagorje, kolege – »kumarate« iz sorodnih društev, podjetnike, Zagorjane in ne nazadnje člane društva RMED SREČNO ZAGORJE, ki so naši zvesti obiskovalci prireditev in se vsem zahvalila za udeležbo.

Poudarila je, da niso leta delovanja društva tista, ki štejejo, šteje koliko dogajanja in uspešno izvedenih prireditev je bilo v teh trinajstih letih od ustanovitve. Povedala je, da letos praznujemo 30. obletnico od zaključka proizvodnje v jamah rudnika Zagorje. To je bil za zagorske rudarje zelo čustven trenutek, ko so zapuščali jamo za vedno.

Nekaj več o dogajanju v juliju 1996 je povedal podpredsednik Franci Brinovec, ki je te težke trenutke ob zadnjem odhodu iz jame Kotredež tudi doživel. Poudaril je, da je bilo v celotni zgodovini Rudnika Zagorje odkopanih približno 36 milijonov ton rjavega premoga in da za to številko stojijo ljudje – tisoči rudarjev, jamskih delavcev, strokovnjakov in njihovih družin, ki so s svojim delom in odrekanjem prispevali k razvoju našega Zagorja.

Zaključil je z mislijo, da je zdaj v jami že dolgo tišina, vendar rudarska tradicija pri nas ni zamrla. Živi v spominih, v zgodbah, ki se prenašajo med generacijami, v rudarskih društvih, na prireditvah in predvsem v ponosu ljudi, ki vedo, kako pomembno vlogo je imel rudnik pri oblikovanju identitete Zagorja. In prav je, da se ob 30. obletnici zadnjih odkopanih ton premoga iz jame Kotredež s spoštovanjem poklonimo vsem zagorskim rudarjem. Hvala za vaše delo, znanje, požrtvovalnost in pogum in SREČNO, knapi!

Člani društva, ki smo rudarjenje globoko pod površino resnično doživeli, smo veseli, da se počasi vračajo aktivnosti v ohranjene objekte rudnika, kot sta to Oljni rov in Skladišče razstreliva. Zavedamo se, da je tehnična dediščina, ki jo predstavljata oba podzemna objekta, res neprecenljiva za turistični razvoj mesta na temelju rudarske preteklosti. Predvidena je izdelava povezovalnega objekta med obema rovoma, ki bo zagotovila pretočno zračenje in s tem možnost izvedbe prireditev v turistične namene tudi za več obiskovalcev.

Sledil je prisrčen, poučen in malo nagajiv nastop naših najmlajših članov. V programu so sodelovali: danes že šestošolki Lana in Ana, četrtošolec Jakob in tretješolec Domen.

V zanimivem pogovoru sta Ana in Lana povedali, da so se rudarji za zadnje tone premoga morali spustiti kar 510 m pod površino, na koto minus 262 metrov, torej 262 metrov pod morsko gladino. Ugotavljali sta, da si kar ne moreta predstavljati, kako se je spustiti tako globoko in ugotovili, da je to večja globina, kot meri skupaj 15 deset-nadstropnih stolpnic.

V pogovoru sta Ana in Lana primerjali tudi območje Toplic nekoč in danes. Srečevališče Pristan je danes primerno za druženje, različne prireditve, fotografiranje s škratom perkmandeljcem in za obujanje spominov na rudarsko preteklost. Nekoč pa je bil potok  Medija umazan od premoga, ki se je pral na separaciji in tod okrog so non-stop ropotali jamski vozički ter donfarca, ki je vozila polne vagone premoga na železniško postajo in naprej v ljubljansko toplarno. Povedali sta, da so ravno najmlajši člani tisti, ki bodo 250 letno rudarsko tradicijo ohranjali in bo zato ostala v srcih Zagorjanov za vedno.

Tudi DOMNU in JAKOBU se je zdelo prav zanimivo v rovu, ki se je uporabljal kot skladišče goriv in maziv. S čeladama na glavi, starim biltenom SREČNO in kantico za olje sta zaigrala skeč v knapovskem žargonu, kako k skladiščniku »Martinu« pride knap »Janez« po kantico olja, ker se je na odkopu ustavil transporter, ki ga je potrebno čim prej zagnati, da steče proizvodnja… Res sta bila prisrčna in sta obiskovalcem narisala nasmehe na obraze.

Kulturni program je popestrila še pesem z naslovom »Zelena dolina, zagorska dolina«, ki jo je prav ob 30. obletnici od zaključka proizvodnje zapisala naša članica Nada Mihelčič, ki je svoje otroške počitnice vsako leto preživljala v Toplicah v družbi knapovskih vrstnikov. Danes živi v Ljubljani, a na svoje zagorske korenine ni pozabila. Pesem je prebrala Marija Topole.

Z glasbo je oljni rov napolnil nastop člana društva, ki je svojo poklicno pot začel v jami Loke, potem pa zajadral v gradbene in tudi glasbene vode. A knapovščina, ki jo je spremljal kot Kisovčan in rudar, mu je zlezla pod kožo… Uroš Ržišnik je obiskovalcem zapel dve svoji skladbi Knapovska kri in Moje mesto, ki sta zaradi lokacije prireditve v rovu ljudi še bolj prevzela. Šestošolka LANA pa je zelo lepo zrecitirala pesem našega rojaka, rudarja Maksa Marinčiča z naslovom Naše mesto.

Naši knapovski predniki bi bili ponosni na delo našega društva in na zbirateljsko strast člana društva Mirana Razpotnika, upokojenega rudarja, kovinarja rudnika Zagorje, ki je v sodelovanju z društvom pripravil bogato razstavo. Sledil je slavnostni prerez traku v barvi rudarske zastave, ki so ga izvedli predstavnik občine Zagorje ob Savi Matej Drobež, predsednica društva Maja Malovrh Repovž in podpredsednik društva Franci Brinovec.

Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavljene predmete, potem pa smo se vsi skupaj še dolgo družili pred rovom na srečevališču Pristan ob odličnih prigrizkih in dobrotah, za katere je poskrbela kar zbirateljeva družina Razpotnik.

Prireditev sta pripravila: Maja Malovrh Repovž in Franci Brinovec.

Razstavo si je mogoče ogledati do 6. 9. 2026.

Ogled razstavljenih predmetov:

TOREK, SREDA, ČETRTEK in PETEK  od 17.00 do 19.00 ure

SOBOTA od 17.00 do 19.00 ure

NEDELJA od 9.00 do 12.00 ure

Za skupine je ogled možen tudi izven navedenih terminov.

Informacije na GSM: 041 355 293 (Franci Brinovec)

SREČNO!

Besedilo: Maja Malovrh Repovž, fotografije: arhiv RMED Srečno Zagorje