Lesena doba: les povezuje glasbo, kulinariko in kulturno dediščino

Kako lahko les zazveni, obogati kulinarično doživetje ali oživi na lutkovnem odru? Projekt Lesena doba skozi strokovna srečanja in praktične delavnice odpira nove poglede na uporabo lesa ter povezuje rokodelce, podjetnike, ustvarjalce in druge strokovnjake. Oktobrski dogodki na Veliki Preski, Podkumu in v Hrastniku so pokazali, kako raznolike možnosti ponujata domači les in gozd. Pa tudi v Snoviku je eno srečanj pokazalo primer dobre prakse uporabe lesa v turizmu. 

Projekt povezuje Partnerstvo LAS Zasavje, LAS Srce Slovenije in LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Spodbuja lokalno predelavo lesa, trajnostno rabo naravnih virov in razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Pomemben del je izmenjava tradicionalnih znanj in sodobnih pristopov, iz katere lahko nastanejo nova sodelovanja in razvojne zamisli.

Marionete ohranjajo znanje in povezujejo generacije

Prejšnji teden je vrata odprl Muzej Hrastnik z delavnico, posvečena lesu in kulturni dediščini. Špela Ulaga, članica in umetniška vodja marionetnega društva Jurček, je predstavila zgodovino domačega lutkarstva in najstarejše ohranjene lutke iz prve predstave leta 1947.

»Lipov les je mehak in kot takšnega ga je možno lepo oblikovati,« je pojasnila Ulaga. Tudi ob vključevanju sodobnih materialov les ostaja pomemben pri izdelavi marionet, saj jim zagotavlja ustrezno težo in omogoča njihovo vodenje. Udeleženci so izdelali lutko in z njo zaigrali ter tako spoznali pot od materiala do gledališke predstave.

Les kot glasbilo in prostor za poslušanje

Prvo oktobrsko srečanje je gostil Muzej Lesarius na Veliki Preski pri Litiji. Strokovni posvet in soustvarjalna delavnica Les in glasba sta ob podpori LAS Srce Slovenije in Mizarstva Kos združila predstavnike različnih poklicev, od glasbenikov in mizarjev do arhitektov, pedagogov in razvojnikov.

Albinca Pesek je predstavila povezave med glasbo, doživljanjem in počutjem, izdelovalec historičnih glasbil Vlado Nunčič pa izkušnje z izdelavo lesenih instrumentov. Udeleženci so prisluhnili monokordu, pojočim posodam, lajni in opreklju ter v skupinah razvijali predloge za povezovanje lesa in glasbe.

Med predstavljenimi razvojnimi zamislimi so bile tudi vetrne orgle Jožeta Kosa. Idejna zasnova predvideva prostor z lesenimi piščalmi ter glasbila, ki bi jih poganjal veter. Zamisel, ki je še v razvoju, odpira možnosti za povezovanje rokodelstva, arhitekture, glasbe in doživljanja narave.

Od gozdnih dobrot do nove uporabe lesenih predmetov

Na Podkumu je v začetku meseca kuharski mojster Lojze Čop v Hiši domačih okusov Pr Čop vodil kulinarično delavnico, na kateri so udeleženci sami pripravljali jedi iz gozdnih sestavin. Med njimi so bile jurčkova pašteta, kostanjevi njoki, široki rezanci s suhimi jurčki in kostanjeva krema z gozdnimi sadeži.

Ob lokalnih sestavinah je bil v ospredju les pri pripravi in postrežbi hrane. Nekdanje deske iz ograje so dobile novo vlogo servirnih podlag, jedi pa so udeleženci okušali tudi z lesenimi žlicami. Delavnica je tako predstavila praktične možnosti ponovne uporabe in podaljševanja življenjske dobe lesenih predmetov.

Dan se je nadaljeval z gozdnim doživetjem pod vodstvom Jolande Gobec. Udeleženci so spoznavali užitne rastline in plodove, prisluhnili pripovedim o bajeslovnih bitjih ter si z dihalnimi vajami in trenutki tišine vzeli čas za umiritev.

Sledijo nove delavnice in skupni izdelki

V nadaljevanju projekta bodo raziskovali še uporabo lesa v bivalnih prostorih in športni infrastrukturi. Za leto 2027 načrtujejo nove delavnice, oglede dobrih praks in natečaj za lesena promocijska darila, skupna Zasavju.

Lesena doba z različnimi vsebinami ustvarja priložnosti, da se lokalno znanje poveže z novimi potrebami in idejami ter razvije v uporabne izdelke in doživetja.

Projekt je podprt s sredstvi Evropske unije in se izvaja v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.

Fotografije: Špela Pavlič Kos