Tradicionalni slovenski zajtrk v OŠ Ivana Skvarče

V petek, 21. novembra 2014, smo na Osnovni šoli Ivana Skvarče izvedli naravoslovni dan Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim smo obeležili dan slovenske hrane.

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša in hranilno kvalitetnejša. Zaradi bližine izvora oziroma njene proizvodnje se lahko pri njenem skladiščenju in prevozu do končnega uporabnika uporablja manj aditivov, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev ali predelovalcev hrane posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov, ker so transportne poti od izvora hrane do njenega porabnika bistveno krajše.

V okviru vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk smo na naši šoli tradicionalnemu slovenskemu zajtrku namenili prvi dve šolski uri, ki smo ju posvetili kulturi uživanja hrane in druženju v skupnosti.

S tradicijo, ki jo predstavlja hrana naših prednikov, je povezanih več dejavnikov, ki Slovencem daje poseben pečat. To so naša zgodovina, naravna in kulturna dediščina, slovenska narodna zavest, slovenski državni simboli in  državni prazniki. Zato smo v nadaljevanju našega projekta izvedli nekaj aktivnosti, povezanih z državnimi simboli in prazniki.

Učenci so ob 8.20 v svojih matičnih učilnicah sedli za lično pogrnjene mize in zajtrkovali. Na voljo so jim bile naslednje tradicionalne slovenske jedi: medenjaki, bombete, domači kruh, medenjaki, maslo, med, biodinamična sir in skuta ter mleko, sirotka in jabolka.

Učenci prvih in drugih razredov so po zajtrku prisluhnili branju pripravljenega gradiva, nato so ob igri spoznavali pot do čebele. Ob predvajanju zvočnega posnetka so se učenci naučili plesati. V nadaljevanju so spoznavali slovenske državne simbole: narisali so slovensko zastavo ter spoznali njeno zgodovino. Spoznali so tudi državno himno, njeno zgodovino, pesem pa so se naučili na pamet. Pobarvali so tudi grb občine Zagorje ob Savi, učiteljice pa so jim v zgodbah, učencem prvih razredov pa tudi z lutkovno predstavo, predstavile tri državne praznike.

Učenci tretjih in četrtih razredov so po zajtrku spoznali čebelarja in njegov čebelnjak ter izdelovali zanimivo didaktično igro. V nadaljevanju so risali in barvali slovenske državne simbole, naučili so se državno himno, spoznali njeno zgodovino, spoznavali pa so tudi simbole svoje lokalne skupnosti (grb občine Zagorje ob Savi) in zgodovino njihovega nastanka. Spoznali so tudi tri državne praznike (učenci tretjih razredov z zgodbo, učenci četrtih razredov pa so informacije o državnih praznikih iskali na svetovnem spletu). Učenci četrtih razredov so spoznali tudi zgodovino zastave Evropske zveze in zastavo tudi pobarvali.

Učenci petih razredov so po zajtrku prebrali ponujeno pisno gradivo, nato so izdelovali didaktično igro ter se ob predvajanju zvočnega posnetka naučili Avsenikovo pesem o čebelarju. V nadaljevanju so tudi učenci petih razredov risali in barvali slovenske državne simbole in spoznavali zgodovino njihovega nastanka. Himno Republike Slovenije so se naučili na pamet. Poleg državnih simbolov so spoznavali tudi simbole svoje lokalne skupnosti ter zastavo Evropske zveze. Na svetovnem spletu so poiskali informacije o treh slovenskih državnih praznikih in jih predstavili.  

Učenci šestih razredov so po bogatem zajtrku pod vodstvom učiteljev športne vzgoje spoznavali osnove plesnih korakov valčka, ustvarjali so zanimivo didaktično igro ter v drugem delu naravoslovnega dne risali in barvali slovenske državne simbole, na pamet so se naučili slovensko himno in spoznali njeno zgodovino. V nadaljevanju so poslušali himno Evropske zveze in jo vsebinsko primerjali s slovensko himno. Spoznali so tudi zgodovino zagorskega grba in ga pobarvali ter narisali in pobarvali zastavo Evropske zveze. S pomočjo spletnih virov so predstavili tudi tri slovenske državne praznike.

Učenci sedmih in osmih razredov so po zajtrku ustvarjali didaktično igro, nato pa sodelovali v pogovoru s čebelarjem. Svoje aktivnosti so nadaljevali s spoznavanjem slovenskih in evropskih simbolov, poslušali so slovensko in evropsko himno, slovensko himno so se naučili na pamet, obe himni pa so med seboj tudi vsebinsko primerjali. Spoznali so tudi simbole lokalne skupnosti in jih pobarvali. S pomočjo spletnih virov so v zaključnem delu naravoslovnega dne predstavili tri slovenske državne praznike.

Učenci devetih razredov so po uvodnem zajtrku v delavnicah spoznavali življenje in opravila avtohtone slovenske čebele kranjske sivke: pisali so literarne sestavke o njenem življenju in opravilih, v angleškem in nemškem jeziku so izdelali zanimivi didaktični igri, ki jih bomo lahko uporabljali kot didaktični pripomoček predvsem pri zgodnjem učenju tujega jezika. V nadaljevanju so učenci izdelovali lokalne, slovenske in evropske  simbole, ponovili so zgodovino nastanka slovenske državne himne, jo zapeli in jo vsebinsko primerjali s himno Evropske zveze. S pomočjo spleta in drugih pisnih virov so v sklepnem delu predstavili tri slovenske državne praznike.

 

Po končanem uspešno izvedenem naravoslovnem dnevu lahko z gotovostjo trdimo, da smo z izvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga razširili še na spoznavanje slovenskih državnih simbolov in s tem krepili slovensko narodno in državno zavest, pripomogli k večjemu zavedanju o pomembnosti zajtrka kot zelo pomembnega osnovnega obroka, hkrati pa so učenci spoznali tudi pomen poznavanja in uporabe lokalnih, slovenskih državnih in skupnih evropskih simbolov.   


Zapisal Andrej Hromin  
OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi  


Za ogled videosponetka, klikni TU.