Ureditev prostorov v bivalni enoti na Selu

Občina Zagorje ob Savi je leta 2007 na Selu uredila bivalne enote za šest posameznikov in eno družino, ki se znajdejo v življenjski stiski in ostanejo brez strehe nad glavo. V bivalni enoti imajo možnost začasnega bivališča, dokler ne najdejo primernejšega in trajnejšega bivalnega okolja. Od takrat dalje so bivalne enote, z izjemo stanovanja za družino, polne.

V 15 letih delovanja enote se je zamenjalo več stanovalcev, zato je bil čas za ureditev prostorov. Tako je Občina Zagorje te dni skupaj s partnerjema, Stanovanjskim podjetjem Zagorje in CSD Zasavje, enoto Zagorje, stanovalcem uredila novo kuhinjo in del sanitarnih prostorov, stanovalci pa so sami prebelili stene, očistili prostore in prepleskali okna. Pri tem so jim pomagali prostovoljci iz društva Žarek upanja, ki v zadnjem času tesno sodeluje s stanovalci v bivalnih enotah na Selu. Kot nam je povedal Mijo Levačič iz omenjenega društva, se Žarek upanja ukvarja predvsem z zdravljenjem in izobraževanjem odvisnikov od alkohola. Na zagorski službi Centra za socialno delo, s katero tesno sodelujejo tako omenjeno društvo kot Občina Zagorje ob Savi in Stanovanjsko podjetje Zagorje, so pred enim letom začeli individualne psihosocialne obravnave s stanovalci.

»Zadovoljno ugotavljamo, da se je med stanovalci vzpostavila dobra klima, ki se kaže v solidarnosti med stanovalci kot je skupno beljenje prostorov, vzdrževanje skupnih prostorov,… Ugotavljamo, da se je povezanost med njimi povečala, kar je vsekakor pomemben varovalni dejavnik za delo v skupnosti v prihodnje, k čemur je prispevalo pomemben delež individualno svetovalno delo na CSD Zasavje, enoti Zagorje in skupinsko delo v bivalni enoti,« je ob tem poudarila Adisa Mujčinović, pomočnica direktorja CSD, in dodala, da program pomoči ponuja neprecenljivo moč za dobre odločitve ter za vztrajanje pri krepitvi zdravega življenjskega sloga.

Kot je pojasnila, se Center za socialno delo pri svojem delu srečuje s stiskami ljudi, ki so se po spletu življenjskih okoliščin praktično čez noč znašli v  situaciji, ko se ostali brez strehe nad glavo. Običajno se ljudje s tovrstnimi težavami najprej obrnejo na CSD.

Na CSD skupaj z uporabnikom pripravijo načrt pomoči. Izjemno pomembno je povezovanje z vsemi organizacijami v lokalni skupnosti, ki lahko pripomorejo svoj delež k zmanjševanju njegove stiske. CSD na željo uporabnika pripravi mnenje o njegovih socialnih razmerah za potrebe namestitve uporabnika v bivalno enoto.

Matevž, eden od trenutno šestih stanovalcev, ki je zaradi življenjskih okoliščin ostal brez strehe nad glavo, v bivalni enoti živi pol leta. Psihosocialna pomoč mu zelo pomaga, tudi z namestitvijo je zadovoljen. Če bi bilo mogoče, bi ostal tukaj, pravi.

Prav tako se je v težki življenjski stiski znašel Novalija, ki sicer išče trajnejšo namestitev, a trenutno brez uspeha. Pravi, da v skupnosti delujejo kot družina, dobro se razumejo, kot v vsaki družini pa seveda pride do vzponov in padcev.