V Delu o totalni paniki v Zagorju

Ni hujšega, kot če začne mesto, ki ga je zaznamovalo toliko različnih revolucij kot Zagorje ob Savi, izgubljati identiteto. In vendar se mestu za goro, ki se je nekoč ponašalo s premogovništvom, z arheološkimi najdišči iz prazgodovinske dobe, s tem, da je svetu dalo enega najbolj prepoznavnih političnih obrazov - Janeza Drnovška, dogaja prav to: izguba identitete. Kriva naj bi bila krona veseljačenja v tej občini – Zagorska noč, ki vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev iz vse države. Zato je na pragu četrtega vala epidemije koronavirusa popolna panika upravičena.

Zagorje, prvič pisno omenjeno leta 1296 v seznamu papeške desetine oglejskega patriarha, se v resnici ponaša z mnogimi zakladi zgodovinske in kulturne dediščine, naravnimi lepotami in izjemnimi ljudmi, v zadnjih dveh tednih pa tudi s - Totalno paniko. Ki je več kot totalna štala. Je igra, ki s pomočjo aplikacije za pametne telefone in tablične računalnike obiskovalca Zagorja vodi po petkilometrski turistično-pohodniški poti prek trinajstih zagorskih znamenitosti. Start je v mestnem parku pri bronasti bisti dr. Janeza Drnovška, »postaje« so med drugim pri Aleksandrovem rovu, na mestni ploščadi in pri župnijski cerkvi svetega Petra in Pavla, cilj pa na Proletarcu, kjer domuje Mladinski center Zagorje (MCZ). Ta je s partnerjema, Stanovanjskim podjetjem Zagorje in turističnim društvom Ruardi, igro v sklopu operacije Lov na črni zaklad tudi zasnoval. Kot pravi Jani Majes, mladinski delavec in informator v MCZ, za to, da bi Zagorjanom – tako vsaj predvideva scenarij igre – »vrnili spomin, ki so ga izgubili po burni Zagorski noči in zdaj brez cilja tavajo naokrog, ne znajo se locirati v svetu, še Google je odpovedal in laser prek 15. poldnevnika, ki je nekoč šel čez Zagorsko dolino, je crknil, tako da Zagorjani ne vedo več, kaj je res in kaj ni«.

Turistični produkt z imenom Totalna panika so nameravali sprva poimenovati Lov na črni zaklad, saj so ciljali le na 250-letno »črno« tradicijo kopanja rjavega premoga. Nakar so zgodbo zapeljali še v zeleno in v - Rogličevo - rdečo ter čisto malo tudi stran od knjižne slovenščine – v zavijanje po zagorsko. Pozabili pa niso niti na rudniškega škrata Perkmandeljca, pri katerem poznavanje knapovskih izrazov, kot je denimo ziherca, še kako prav pride. Dodali so ga zadnji hip, po tistem, ko je pred tedni tudi on svoj bronasti kip, delo ilustratorja in animatorja Dušana Kastelica, dobil v zagorskem Pristanu. Nagajivost škrata seveda ni zapustila. V Totalni paniki vsem, ki se želijo z njim fotografirati, kaže osle. »Pri tem lahko nastane precej navihana fotka, ki pa seveda ni obvezna,« opozarja Majes.

Od Swamidžija prek poldnevnika do Cankarja in Rogliča

Totalna panika, pravzaprav igra s tem naslovom, se začne pri informacijskem zaslonu nedaleč od Drnovškovega spomenika, kjer je treba najprej poiskati QR kodo, jo skenirati s pametnim telefonom ali tablico, nato s spletne strani Actionbound brezplačno prenesti aplikacijo, jo zagnati s pomočjo QR kode – in začeti uživati. Igra ni samo brezplačna, topi tudi maščobo in kilograme ter poglablja znanje o Zagorski dolini, pravi Majes. Cilj je čim več pravilnih in hitrih odgovorov na vprašanja o Zagorski dolini. Le tako se bo Zagorjanom vrnil zgodovinski spomin. Le tako bodo spet našli svojo identiteto in naredili konec paniki. Odgovore je lažje najti, če se človek malce razgleda po okolici, ljudem pa je v pomoč tudi Zagorjanka, punca s šahta, ki edina ni izgubila spomina. Že pred leti se je preselila v ZDA in se poročila z Indijcem ter se po novem piše Nameeg. Po domače: gospa Namig. Njena pomoč na prvi »postaji«, pri Drnovškovem spomeniku, gotovo ne bo potrebna. Kdo ne pozna Zagorjana, ki mu je libijski Gadafi nekoč podaril čredo kamel in ki »je imel rad vse ljudi, ne glede na to, kdo in kaj so, še zlasti če prihajajo v miru«? A koliko jih pozna vse njegove funkcije? Kdor jih ne, lahko pogleda na kamen ob spomeniku in prvih tisoč točk mu ne uide.

Naslednja »postaja« je na drugem koncu mestnega parka. Aplikacija vodi do drevesa miru. Kajti Zagorje nima le znamenitih ljudi, ima tudi znamenita – drevesa. Leta 2010 – po letnici sprašuje aplikacija - ga je zagorskemu županu Matjažu Švaganu prišel pomagat zasadit človek z enim najdaljših imen na svetu: njegova svetost Vishwaguru Mahamandaleshwar Paramhans Sri Swami Maheshwarananda.

Za tretjih tisoč točk se bo treba pomuditi ob poldnevniku, na katerega je pripeto Zagorje in po katerem se ravnajo srednjeevropske ure. Ker Zagorjani v Totalni paniki po Zagorski noči ne vedo, kateremu časovnemu pasu pripadajo, jim je treba priskočiti na pomoč. Težav ni, če človek ve, da je ob tem poldnevniku že v antiki cvetelo trgovanje, da so tu čez Rimljani tovorili blago s Save proti Trojanam in da se do naših dob zadeva ni veliko spremenila: okrog poldnevnika se še vedno trguje, za prevoz še vedno uporabljajo ladje, le da blago zdaj tovorijo z daljne Kitajske. Namig: s kitajskimi produkti bogato založena prodajalna Kik, čez cesto 15. poldnevnika.

»Čarobna« petnajstica pa ni pravilni odgovor na vprašanje: koliko del je Ivan Cankar pustil v Zagorju? Odgovor se skriva – na tleh pred župnijsko cerkvijo, saj so Zagorjani naslove teh del že pred leti vgravirali v tlakovce trga, ki nosi ime po pisatelju, ki je leta 1907 mesto obiskal kot volilni kandidat Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in tam govoril»tisoč ljudem«, kot se je kasneje spominjal.

Še večja množica pa se je kakšnih 115 let kasneje zbrala v Zagorju v podporo – zlatemu Primožu Rogliču, ki je v Totalni paniki žal tudi izgubil spomin in zdaj »biciklira in biciklira« po Zagorju in ne ve, kam. Odgovor je na dlani: treba ga je usmeriti proti Trojanam in avtocesti, da bo našel pot do Francije. Na Tour, kajpak.

Če se bodo želje snovalcev uresničile, bo aplikacija Totalna panika kmalu doživela nadgradnjo. Ena ključnih postaj na poti bodo morda tudi ruševine dvorca Potjorek, katerega lastnik je bil general avstro-ogrske vojske Oskar Potjorek. Ob atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, na Vidov dan leta 1914 v Sarajevu, je sedel z njim v avtomobilu. Le da je on ostal živ ... Ob tem direktor MCZ Marko Pavlovič pravi: »Pomembno je pomniti: Kdor pozabi zgodovino, jo je obsojen ponavljati. Kar je tudi sporočilo Totalne panike.«
 
Na evropski zemljevid kulturnih poti

Poleg pohodniške poti Totalna panika bo v Zagorju »krst« v kratkem doživela še ena turistično tematska pot. V okviru projekta Pronacul, ki bo v Zagorje pripeljal četrt milijona evropskega denarja, bo do šestih območij Nature 2000, ki se v Zagorju raztezajo na 25 kvadratnih kilometrih, obiskovalce v kratkem začel voziti električni kombi, območja pa bodo opremili z informativnimi tablami.