Nasilje nad starejšimi

Namen srečanja je bil opozoriti in spregovoriti o prikritem in odkritem nasilju nad starejšimi, ki se odvija v domačem okolju in tudi v institucijah, o katerem vemo zelo malo, ga kot družba ne prepoznamo oz. o tem molčimo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (2016) eden izmed desetih starejših ljudi  vsak mesec doživlja nasilje.

Ta podatek je podcenjen, kajti le eden izmed 24 ljudi nasilje prijavi. Starejši o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov, partnerja ali negovalcev, zaposlenih v zdravstvu ali DSO, težko spregovorijo. Zakaj? Ker jih je strah, da se bo nasilje potem še stopnjevalo, ker jih je sram, pogosto se počutijo krive za to, kar se jim dogaja, težko zaupajo, nimajo informacij o mogočih pomočeh ...

V Sloveniji je 8 % vprašanih nad 50 let izjavilo, da so nasilje že doživeli. Še posebej so ranljive ženske nad 65 let. Kaznivih nasilnih dejanj nad starejšimi v Sloveniji je po podatkih policije približno 5.000 letno in se zviša letno za 300. (Vir: Združenje Srebrna nit, Darinka Klemenc). To je skrb vzbujajoče še posebej zato, ker se število primerov nasilja nad starejšimi v svetovnem merilu povečuje zaradi povečanja starajočega prebivalstva.

Danica Kurent iz Društva upokojencev Zagorje ob Savi je  spregovorila o najpogostejših oblikah nasilja in povedala, da je daleč največ psihičnega nasilja (verbalno nasilje, žalitve, podcenjevanje, obnašanje svojcev do starejših, kot da so otroci, odločanje o potrebah starostnika mimo njega, zloraba pooblastil …) sledi materialno nasilje (poraba denarnih sredstev in lastnine, izsiljevanje, prevare za podpis listin, oporok, hipotek, spletne prevare) in fizično nasilje (uporaba sile, poškodbe, nasilno hranjenje, namerno dajanje zdravil, zanemarjanje, omejevanje stikov in gibanja …).

Matej Uduč iz ZLU je opozoril še na prehitro digitalizacijo – kot oblika nasilja in vse pasti, ki se skrivajo v tem in poudaril, da bi na sistemski ravni starejši morali imeti možnost neodvisnega zaupnika pri uporabi e-storitev (e-zdravje, e-banka …). Postopke in ukrepe za zaščito žrtev  je predstavila  Marjana Milek Ogrinc iz  CSD Zasavje in opozorila na to, da je najvažnejše, da znamo zaznati/prepoznati nasilje, se posvetovati in obveščati pristojne službe ter se umeriti v pomoč in zaščito žrtve z multidisciplinarnim pristopom.

Darinka Benc iz Policijske postaje Zagorje ob Savi je potrdila, da nasilje narašča, da ločenih statistik nimajo, da pogosto pomaga, da se policija pogovori z družino, v kateri je zaznano nasilje. Na posvetu je sodelovala tudi občanka, ki je nasilje v družini že doživela na lastni koži.

Kaj lahko v smislu preventive naredimo kot skupnost? Zaključki posveta:

·    Močen varovalni dejavnik preprečevanja nasilja je krepitev skupnosti in socialna vključenost starejših v različne programe (npr. izobraževanja in delavnice  v sklopu ZLU oz. Večgeneracijskega centra, društev upokojencev, uporaba prevozov Sopotnik, program Starejši za starejše, medgeneracijske skupine itd.).

·    Vsi prisotni so se strinjali, da je potrebnih več tovrstnih srečanj in dogodkov.

·     Informacije so MOČ.  Ozaveščanje o nasilju in preventivni programi za usmerjanje družine k nenasilnemu vedenju.

·         Opolnomočiti starejše, da prepoznajo nasilje in si upajo najti pomoč.

·    Skupna informativna zloženka za občane Zagorja ob Savi s ključnimi informacijami, kako ravnati v situacijah, ki imajo elemente nasilja.

·   Ozaveščanje javnosti in starejših na skriti znak. Z uporabo tega znaka lahko žrtev brez uporabe besed pokaže, da je v situaciji, kjer je izpostavljena nasilju ali grožnjam in potrebuje nekoga, ki bi zanjo poklical pomoč.

·  Vsako leto 15. junij skupaj zaznamujemo s strokovnim srečanjem ključnih deležnikov, ki se v občini srečujejo in delajo s starejšimi.

Pripravila: Polona Trebušak, ZLU