NE gensko spremenjeni hrani

Bomo Evropejci, tako kot Američani, prisiljeni uživati gensko spremenjeno hrano, ne, da bi to vedeli?

 

Predlogi treh Uredb, ki urejajo promet s semeni in razmnoževalnim materialom, lahko za vedno spremenijo naša življenja. Zakaj potem o tem tako malo slišimo?

 

Sliši se skoraj paradoksalno, da ista EU s takšno vnemo zahteva, da varujemo metuljčke in ptiče, hkrati pa želi v naše okolje vnesti gensko modificirana semena, ki lahko nepovratno spremenijo številne rastline in prizadenejo celotno naravno prehransko verigo.

 

Bodo vsa semena v rokah 6 korporacij?

Prva uredba se nanaša na semena. Pod pretvezo »enakih pravil za vse« ter zaščite potrošnikov uredba pomeni temelje za nadaljnji propad malih semenarskih hiš. Le-te preprosto ne bodo več mogle plačevati »vstopnine«, ki jo bo »za naše dobro« pogojeval zahteven proces registracije semen semenarskih hiš. Uredba se bere, kot da so jo spisale korporacije, ki obvladujejo že več kot 60 odstotkov trga, sedaj pa so iznašle bližnjico, kako si najceneje prigrabiti še majhne semenarske hiše, ki se jim je uspelo ohraniti pri življenju.

 

Kaj prinaša Uredba o novih genomskih tehnikah?

Druga uredba je še bolj zaskrbljujoča. V njej beremo to, kar so že desetletja »mokre sanje« korporacij – kako neovirano plasirati na evropski trg gensko spremenjena semena, ne da bi jih bilo treba označiti. Uredba izraz »gensko spremenjeno«, na katerega smo Evropejci očitno alergični, spreminja v »nove genomske tehnike«. Ta omogoča, da bodo rastline, pri katerih bodo spremenili »le« do 20 genov, veljale za naravne in varne. Na trg jih bodo lahko dali brez oznak GSO in brez predhodnih testov vpliva na zdravje ter okolje.

 

Še več, po uvedbi uredbe, ki je nad zakonodajami držav EU, bi bilo državam onemogočeno in prepovedano omejiti uporabo tovrstnih semen! Kako bi države torej sploh lahko obvarovale ekološke kmetije pred kontaminacijo? Kdo bo odgovoren, če se bodo tovrstna semena križala z drugimi rastlinami v našem okolju in na naših vrtovih?

Uredba sicer to, kako bodo zavarovale ekološko kmetovanje, prepušča državam članicam, pred tem pa jim zveže roke, da ne smejo ničesar prepovedati, da semen ni treba označevati in – sprevrženo - celo s tem, da pridelovalcu semen ne bo treba razkriti kaj je pri semenih spremenjeno (to bi naj bila njegova poslovna skrivnost). Jasno, da bodo korporacije semena z NGT (nove genomske tehnike) patentirale, kar bo vplivalo na skokovito rast cen semen in posledično cene hrane za Evropejce. 

 

Da korporacije sanjajo o takšni zakonodaji, pisani na njihovo kožo, ni nič novega. Kot tudi, da angažirajo svoje najbolje plačane lobiste, ki dobesedno narekujejo takšne uredbe. Njihova pravica sicer je, da predlagajo, naša pa, da zavrnemo. Zato mora za njihove namere in predlagane uredbe izvedeti širša javnost. Če bodo uredbe namreč sprejete tako, kot si želijo predlagatelji, poti nazaj več ne bo.

 

Dobra novica je, da je 8 držav, ki predstavljajo več kot 35% prebivalstva EU, predlog Uredbe o genomskih tehnikah zavrnilo.

Zahvala za to, da predlog (še) ni dobil kvalificirane večine gre predvsem Poljski, ki ima zaradi števila prebivalcev pomemben glas. Poljske predstavnike najbolj skrbi patentiranje semen, in dokler to ne bo definirano ne mislijo podpreti osnutkov. Belgijsko predsedstvo na vse načine želi te zakonodajne predloge pripeljati do konca pred volitvami za evrpski parlament, ker se zavedajo da nasprotovanje javnosti raste in da bomo nove predstavnike v Bruslju izbirali tudi glede na to kako se bodo opredelili do teh uredb. Zato je pomembno da storimo vse kar lahko, pri ozaveščanju javnosti in odločevalcev.

 

In zakaj bi nas takšna zakonodaja morala še posebej zanimati?

 

Boste na vrtu gojili gensko spremenjene rastline?

Predno izrečete odločni NE, preberite nadaljevanje. Semen slovenskih avtohtonih sort, kot solate Dalmatinska ledenka, Ljubljansko rumeno korenje, visok Jeruzalemski fižol, Ptujski maslenec, Solkanski radič, Varaždinsko zelje, Ptujska rdeča čebula in drugih mogoče kmalu več ne bo na trgu, ker jih bodo izrinile patentirane različice semen.

Četudi bi se nove generacije »genomsko spremenjenih semen« izkazale kot varne, bodo še vedno pomenile veliko nevarnost za suverenost in prehransko varnost. V trenutku, ko bodo spremenjena semena dovoljena, bodo lahko korporacije zanje zahtevale tudi patentno zaščito.

Ker nam te iste korporacije zdaj še zagotavljajo naša tradicionalna semena (ki jih smemo razmnoževati in izmenjevati), lahko pričakujemo, da bodo začele s trga umikati vse sorte, za katere bodo imele na voljo dobičkonosnejšo patentirano različico.

Patentiranih semen pa ne bo nihče smel ohranjati, razmnoževati ali izmenjevati. Še več, praksa multinacionalk je, da kmete, katerim so same kontaminirale polja in so se njihova domača semena skrižala z njihovimi, tožijo za zlorabo patenta.

 

Skratka, izjeme, ki malim kmetom in vrtičkarjem omogočajo več svobode za izmenjavo, bodo po spremembi ponudbe, v praksi lahko uporabljali le še tisti, ki znajo semeniti in ohranjati tradicionalne rastline. Če ste vrtičkar, ki semena in sadike kupujete, boste verjetno že kmalu na svoj vrt in krožnike kar sami vnašali nova netestirana in neoznačena genomsko obdelana semena.

 

Gre za zelo pomembno temo, ki utegne močno poseči v naše zdravje, varnost in okolje. V društvu Samooskrbni.net pozorno spremljamo dogajanje na tem področju in aktualne informacije sproti objavljamo na samooskrbni.net/blog.

 

Naprošamo vse, ki se lahko aktivirate, da te informacije širite naprej. Več si lahko ogledate tudi v video razlagi na povezavi https://www.samooskrbni.net/blog/prihodnost-semen-in-samooskrbe-s-semeni-krajsa-verzija

 

Izjava:

Dr. Martina Bavec, univ. dipl. inž. kmet., redna profesorica, Univerza Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede:

Upam, da bodo vsi, ki o tem odločajo na politični ravni, predlog stališča vlade prebrali do konca in se resno zamislili nad predzadnjim stavkom, kjer na koncu piše: »Predlagani akt vpeljuje uporabo rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, mimo utečenega sistema biološke varnosti.« In se vprašali, ali se s tem strinjajo. Ali lahko tudi Vlada RS podpre tak predlog Evropske komisije za uredbo o novih genskih tehnikah (NGT)?

Pred tridesetimi leti smo poslušali na kupe praznih obljub kreatorjev GSO – enkrat smo že videli, kam to pripelje: k večji porabi glifosata zaradi ustvarjanja sort in plevelov, odpornih na ta herbicid, in k manjši biotski raznovrstnosti. Po zaslugi te tehnike ni bilo pridelane prav nič več hrane. Zgodilo se je zgolj to, da kmetje po vsem svetu kupujejo dražja patentirana semena, od katerih so tudi čedalje bolj odvisni. Glifosat je prisoten v naših telesnih tekočinah – v Franciji celo pri 98 odstotkih prebivalcev; največje koncentracije so zasledili pri vinogradnikih, najmanjše pa pri ljudeh, ki se prehranjujejo pretežno z ekološko hrano! V Sloveniji pa odločevalci še vedno menijo, da je treba glifosatu še enkrat podaljšati dovoljenje za uporabo! Upam, da bo Evropska komisija vsaj pri tem upoštevala stališča prebivalcev, torej svojih davkoplačevalcev, ki se v EU večinoma zavzemajo za ukinitev uporabe glifosata.

 

Vprašanja biološke varnosti in prehranske suverenosti

Na osnovi opisanih izkušenj naj v laboratorijih z NGT ne bi smeli ustvarjati sort z vgrajenimi geni za odpornost na herbicide. Ni pa prepovedi vnosa genov za obrambo rastlin proti žuželkam. Tako so zdaj na svetovnem trgu tudi GSO z vgrajenimi geni iz bakterije Bt, kar povzroči prisotnost nove beljakovine z insekticidnim učinkom (sorte Bt). Znane so številne posledice tovrstnih snovi: ta beljakovina je prisotna celo v mleku mater, našli pa so jo tudi v podtalnici in pitni vodi, saj se skupaj z drugimi snovmi prek korenin izloča iz rastlin v tla.

Dokumenti vsebujejo obljubo, da bodo te rastline zaradi svoje odpornosti na nove (in stare) škodljivce zmanjšale porabo insekticidov ter prispevale k doseganju ciljev strategije F2F, kar v resnici pomeni, da bodo rastline NGT vsebovale gene, odgovorne za nove insekticidne snovi v rastlini. To bomo jedli tudi mi, še prej pa bodo te snovi prišle v naravno okolje – tudi do čebel in drugih opraševalcev. Ta vidik je iz predloga uredbe in predlaganega koncepta povsem izpuščen. Tudi za take snovi bi morala veljati prepoved vnašanja v nove rastlinske sorte.

In še vprašanje za politične odločevalce: ali smo lahko prehransko suvereni brez lastnih semen, če smo odvisni od nekaj svetovnih korporacij? Narode je najlažje nadzirati prek semen.

 

 

Izjava:

Irena Rotar, predsednica Eko-civilne inicijative Ekoci

 »Ali veste, da po novem ne bi bilo treba več označevati izdelkov, ki so proizvedeni z genomskimi tehnikami, kmetje pa bi morali za semena plačevati patente? Naša stroka celo predlaga omejitev pri izmenjavi lastnih avtohtonih domačih semen na malih kmetijah! Kljub temu da je v evropski dokumentaciji navedena celo 'določitev največje količine semena, ki ga sme kmet letno izmenjati na podlagi te izjeme', naši pripravljavci dokumenta zahtevajo, da se ta izjema omeji zaradi zaščite žlahtniteljev semen. To v praksi pomeni, da kmet ne bo smel sejati svojih semen niti ohranjati starih avtohtonih sort semen, prilagojenih našemu okolju, ne bo smel ohranjati tisočletne tradicije slovenskega podeželja in izmenjave semen med kmeti, torej ne sme ohranjati biotske pestrosti, ampak mora podpirati tuje žlahtniteljske korporacije in multinacionalke! V Sloveniji se žlahtni le nekaj sort, slovenski trg semen je v 90-odstotkih odvisen od uvoza. Ptujski žlahtniteljski center avtohtonih semen v državni lasti je sedaj preimenovan v logistično-distribucijski center. Ali to pomeni, da v prihodnje žlahtnjenja semen tam ne bo več? Že tako je trenutno predvideno žlahtnjenje le 30 sort semen."

 

Aktivistka Greenpeacea Eva Corral

 »Ljudje imajo pravico vedeti, kaj jedo in kaj spuščajo v naše skupno okolje. Vseeno je, ali ste zagovornik GSO ali nasprotnik ali skeptik, vsak spremenjen organizem mora biti nadziran, torej varen, preden konča na polju in v naši prehranski verigi. Ta predlog uredbe je očitno rezultat pritiska multinacionalk, ki se obupano trudijo zaobiti transparentnost in to, da bi bile pod znanstvenim drobnogledom. Že zdaj imajo poln dosje neosnovanih trditev.«

 

Prispevek Zapisi iz močvirja - Marko Radmilovič

https://val202.rtvslo.si/podkast/zapisi-iz-mocvirja/182/175006363

 

Link na kratko razlago problematike (10 min)

https://www.samooskrbni.net/blog/prihodnost-semen-in-samooskrbe-s-semeni-krajsa-verzija

 

Link na daljše predavanje Sanje Lončar (1 ura)

(Ozadje lastništva, monopolizacija kmetijskega sektorja, pripravljanje terena za "prevzem kmetijstva". Posledice in možni ukrepi civilne družbe)

https://www.samooskrbni.net/blog/prihodnost-semen

 

Besedilo: Društvo samooskrbni.net

Sanja Lončar, sopredsednica