Zakaj v Zagorju ob Savi varujemo tudi stara drevesa

Prav je, da na tem mestu zapišemo dejstvo, da je mestni park dr. Janeza Drnovška eden izmed najlepših delov urbane krajine v naši občini. Poleg svoje pomembne mikroklimatske vloge in sproščujočih razgledov, je park nedvomno pomemben prostor prijetnega druženja občanov.

Zagorski park je še posebej dragocen zaradi starih dreves, ki jih Občina Zagorje ob Savi varuje in ohranja že dolga desetletja. V parku in na drugih javnih površinah nadomeščamo izključno drevesa, ki bi lahko predstavljala nevarnost mimoidočim, vsem drugim omogočamo rast v pozno starost, občasno uravnotežimo krošnje in redno odstranjujemo suhe veje. Enako dragocen in enkraten je v Kisovcu drevored borovcev. Veseli nas opažanje, da občani naša prizadevanja podpirajo.

Z vztrajanjem pri ohranitvi starih dreves smo začeli desetletja prej, preden se je njihove vrednosti zavedla Evropa. Šele ko bo sprejeta evropska uredba o ohranjanju narave, bomo namreč dobili skupni evropski zakon, ki bo zahteval, da stara, starajoča se in umirajoča drevesa varujemo. Drevo, ki odmira stoje, postaja vrednota. Kot pravi krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (Maja Simoneti: Tudi stara in umirajoča drevesa je vredno varovati - siol.net), stara drevesa postajajo neskončno pikolovsko zaščitena.

Ves svet varuje ta stara drevesa. Mesta se namreč soočajo z velikimi izzivi pri sajenju mladih dreves, ker je malo verjetno, da bo katero izmed danes posajenih dreves doživelo stara leta. Povprečna rastna doba novo posajenih dreves v mestih je danes okoli 15 let, ker izjemno težko zagotovijo talne pogoje, ki bi omogočili razvoj res mogočnih dreves. Za nadomestitev privilegijev, ki jih za ljudi opravi eno samo odraslo drevo, bi morali zasaditi tisoč mladih dreves.

Drevesa v mestih opravljajo številne naloge, ki izboljšujejo počutje prebivalcev. V poletnih mesecih, ki jih zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje zaznamujejo vročinski valovi, pomagajo hladiti okolico razgretega betona in omiliti tako imenovani učinek toplotnega otoka. Pomagajo pa tudi pri odvajanju padavinske vode in čiščenju onesnaženega mestnega zraka, ščitijo pred UV sevanjem in znižujejo raven stresnih hormonov pri ljudeh. (Dr. Blaž Klobučar; https://n1info.si/poglobljeno/vsakic-ko-v-mestu-pogledate-skozi-okno-bi-morali-videti-vsaj-tri-drevesa/).

Vse te funkcije mestnih dreves je mogoče ovrednotiti. Drevesa ob stavbi imajo tako, na primer, posebno vrednost pri izmenjavi toplote in same klime v stavbi (energetski prihranki) in zaradi svojih sposobnosti čiščenja zraka doprinesejo tudi h kvaliteti zraka v sami stavbi. Namen ozelenjevanja urbanih površin je torej mnogo več, kot le saditev lepih dreves in grmovnic v pozidano območje.