Pojasnila MNVP in DRSV glede celovitega urejanja vodotokov

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) skupaj z Direkcijo RS za vode (DRSV) k urejanju vodotokov pristopata s sistemsko povezanimi ukrepi tako z naslova sanacije in investicij, kot tudi že izvedenih izrednih ukrepov po poplavah na prizadetih območjih. Zato sta na svojih spletnih straneh objavila nekaj pojasnil v zvezi z ukrepi na vodotokih:

"Po obsežnih poplavah in plazovih, ki so Slovenijo prizadele 4. avgusta lani, so bili na vodotokih v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi, katerim so sledili izredni ukrepi, s katerimi se je odvračalo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljalo predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno), ki so bili zaključeni do konca junija 2024. Za interventne in izredne ukrepe je bilo skupaj namenjenih 172 milijonov evrov.

Zdaj se je začelo petletno obdobje sanacije, za izvedbo katere je podlaga sanacijski program oziroma Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023, ki ga je vlada sprejela 16. maja 2024. Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe, je v petih letih namenjenih 1,32 milijarde evrov.

Zaradi obsega in različne zahtevnosti je predvideno, da bo obnova predvidoma trajala pet let. Pri čimer se sanacija ne začne šele z izvajanjem del na terenu ampak sanacijo pričenja priprava in izdelava investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, pridobivanje različnih soglasij, odkupovanje zemljišč, izpeljati je treba vse upravne postopke, da lahko pride do izvedbe del na terenu. Obnova bo na posameznih odsekih potekala različno hitro, odvisno od zahtevnosti in obsega potrebnih del. Pomemben faktor pri tem so tudi časovne omejitve, ki jih glede izvedbe del na vodotokih določa zakonodaja (na primer zaradi drstenja rib, gnezdenja ptic in podobno).

Medtem ko so intervencijska dela in izredni ukrepi lahko potekali ves čas in brez posebnih (zakonskih) omejitev, zgolj s ciljem, da se prepreči nadaljnja škoda in zavaruje življenja ljudi ter njihovega premoženja, pa čas sanacije prinaša dolgoročnejše, strateške in premišljene ukrepe.

Tako kot izvajanje izrednih ukrepov, je v spletnem pregledovalniku Direkcije za vode dostopen tudi potek sanacije. Kjer so zajeta tudi dela na vodotokih, ki so bili poškodovani v drugih ujmah v preteklem obdobju, ne le 4. avgusta 2024.

Sistemsko povezani ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja

Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU). Na podlagi vedenja o prostoru, izvedenih hidrološko-hidravličnih študij in poplavnih dogodkov ter ob upoštevanju vpliva na stanje voda so SPU nabor medsebojno usklajenih in povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti v celotnem porečju. S tem se preprečuje parcialna obravnava posameznih delov porečja in podvajanje izvedbe del v vodotokih. To pomeni, da je treba usklajevati ukrepe tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov (zagotovitev pretočnosti in stabilizacija poškodovanih brežin), sanacije (gre za v poplavah poškodovane območja, za katera je podlaga sprejet sanacijski program) in investicij (ki so bile načrtovane in bi bile izvedene tudi, če poplavnega dogodka ne bi bilo).

Celovitost urejanja vodotokov

Posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov.

Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki. Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težimo k na naravi temelječim rešitvam (angleško Nature-based Solutions – NbS), kar pomeni, da vodi dajemo prostor, načrtujemo ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejamo struge vodotokov in gradimo vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda.

Ukrepi morajo biti tudi podnebno odporni, saj zaradi podnebnih sprememb poplavni dogodki postajajo vse pogostejši.

Vrste del in ukrepov na vodotokih

Interventni (nujni) ukrepi – Izvajali so se takoj z nastankom izrednega dogodka, 4. avgusta 2023. Vodila jih je Uprava za zaščito in reševanje, zaključeni so bili v enem mesecu.

Izredni ukrepi na vodotokih - Gre za nadaljevanje interventnih ukrepov. Z njimi se odvrača neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljala predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno). Izredni ukrepi so bili zaključeni do konca junija 2024. Za izvajanje izrednih ukrepov ni treba izdelati projektne in investicijske dokumentacije, pridobivati soglasij, ni določenih zakonskih omejitev (dela lahko potekajo ves čas).

Sanacija vodotokov – Izrednim ukrepom sledi sanacija. Vlada je maja 2024 sprejela petletni program za odpravo škode, ki vključuje tudi program za obnovo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe. Za izvedbo je poleg omenjenega sanacijskega programa potrebna priprava in izdelava investicijske, projektne dokumentacije, pridobivanje različnih soglasij, odkupi zemljišč, izvedba vseh potrebnih upravnih postopkov ter na koncu sama izvedba del, ob upoštevanju zakonskih omejitev (na primer čas drstenja rib, gnezdenja ptic). S sanacijo se struge in brežine povrnejo v ustrezno funkcionalno stanje, ob upoštevanju podnebnih sprememb in z na naravi temelječimi rešitvami (angleško Nature-based Solutions – NbS), kjer je to smiselno in mogoče.

Investicije - Gre za gradnjo novih objektov vodne infrastrukture. Investicijski proces traja več let, od postopkov umeščanja v prostor, priprave dokumentacije, pridobivanja dovoljenj in same izvedbe del oziroma gradnje. Nova vodna infrastruktura bo z gradnjo odpornejših vodnih objektov zmanjševala poplavno ogroženost.

Vzdrževanje vodotokov - Redna vzdrževalna dela na vodotokih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas (ne glede na to, ali se zgodi izredni dogodek). Pričnejo se na podlagi sprejetega letnega plana dela gospodarske javne službe. Z vzdrževanjem se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju (košnja, čiščenje, utrjevanje bregov), ne spreminja pa se zmogljivost oziroma velikost objektov vodne infrastrukture. V preteklih letih je bilo področje vzdrževanja zanemarjeno, zato je aktualna vlada bistveno povečala obseg sredstev za vzdrževanje oziroma izvajanje gospodarske javne službe. Iz prej pogosto manj kot deset milijonov evrov letno na več kot 40 milijonov evrov letno."